•  photo: Hasse Holmberg/TT.
    nationalno
    Maj lezni habe, sar te shuden avri.

    Pala milaj kado bersh si te potren jek nevo aj maj anglono ando Shvedo socilano supermarketo, kote shaj kines habe so e grosistora shoden avri ale e habeske naj kanci

  • Ekonomia

    E Shvedosko bruttonationalprodukten, BNP, ushtilo upre ano plus ando 2010 bersh ano 5,5 procentia. Akava itano jekh kotar o maj bare plus save kerda o BNP kotar o bersh 1970, vorbilpe prekalji e statistikska centarlabyrån, SCB. Ando agor e beshesko ando bersh savo nakla o BNP ushtilo ando plus rekordno 7,3 procentia.

  • Ekonomia

    Akava nevo kotrakto ka kerolo maj kolaj te kerolpe skatto pa baravaljimos e manushengo kotar o Shvedo saven si Schweiz. Vi si shjape aklje kontarktia te kerolpe skatto e manushenge save muchisajlje ano Schweiz thaj ljen pire penziake love, manushen saven si kapitali ano akcie thaj muchisajlje ando Schveitz shaj te kerolpe lejnge skatto sar e manushenge ando Shvedo sostar von si dizutne e Shvedoske.

  • Ekonomia

    E SEB banka kerda jekh njeripe pe phiravni räntta dji ko 4,3 miljiarde krune ando agor e besheske 2010. Jekh baro njeripe se so sas ando bersh 2009, kan o njeripe numa sas 756 miljionia krune. So kamol te phenol kaj e SEB banka njerisrada ando bersh 2010 11,1 miljiarde krune.

  • Ekonomia

    E Shvedoski ekonomia si sa kasavi zurali sar khaj e Pippi Långstrum phendas e generalno sekretari anda OECD o Angel Gurria kana vov sas ande shvedo thaj vorbijas pa Shvedoski ekonomia ando Rosenbad.

  • Ekonomia

    Akanak sikadziol pe ke naj jekh jekhipe pa cinjaripe po skatto ande e alliansa.

    O Statsministro Fredrik Reinfeldt phendas ande jekh intervju ande televizia ke vov kamel te avel jekh 5 skattosko cinjaripe e manushenge so keren buci po agor e bershesko thaj jekh 6 maj angal.

  • Ekomomia

    Palo 16 novembrosko kedipe andi Euro-grupa dikholpe maj mishto kaj e kriza si bari ando them Iralnd. Akava ka dol akutno alarmo te roden ekonomsko zutipe kotar e EU, sar so kerdja e Gercka.

  • Internatinalno

    EU saljen jekh kedipe erachi pa o budjeto numa palji jekh bari diskusia chi ljiljpe kan. Sa e EU thema hramosrade te keren buti e Lissabonfördraget numa erachi o EU-Parlamento thaj o rigeringar ando EU saljen vareso te phen zoralje jekh jekeske.

  • Ekonomia

    Socialdemokratiako ekonomiako rensponsibilita o Thumas Östros kamol te mothovol jekh nevi socialdemokartiako plano andi ekonomiaki politika harmonol jekh debatartiklo i Dagens Nyheter avdive.

  • Nationalno

    Statsmissionen vazdas opre jekh projekta e manushenge so aven ando shvedo anda EU-thema thaj khas naj jekh kher te traji andre. Si pindzardo ke si rom anda Rumunia so si ando Shvedo thaj so naj len khaj te trajin. 

Du hittar dina sparade ljud i menyn under Min lista